GEA College    infodesk@gea-college.si   +386 1 5881 325

#ad (Ne)transparentnost vplivnostnega marketinga

#ad (Ne)transparentnost vplivnostnega marketinga

Avtor: mag. Branka Bizjak Zabukovec, Futura DDB, branka.bizjak@futura.si

 

Ali bi morali vplivneži označevati objave, za katere so dobili kakršnokoli plačilo?

Vplivnostni marketing se gremo trenutno vsak malo po svoje. Vsak dela tako, kot misli, da bo najbolj prav in/ali učinkovito. Smernic, priporočil ali zakonov, ki bi ločevali med prav in narobe, ni. Najbolj pereče se zdi vprašanje, ali bi morali vplivneži označevati objave, za katere so dobili kakršnokoli plačilo, ali ne?

Med zbiranjem informacij za blog »Kaj je vplivnostni marketing in kdo ter kako se ga gre pri nas?« sem večkrat naletela na variacije izjav: “Tega ne spremljam več, ker samo še prodaja,” ali: “Njo sem ful rada brala, pa je ne berem več, ker je vse naročeno, kar napiše.” Zraven je padel seveda še kak bolj zeleno obarvan komentar v smislu: “Na živce mi gre, da se razkazujejo v hotelih, ki jim jih ni treba plačati.”

Na hitro se tako ponuja sklep, da zaradi neoznačevanja krajšo potegnejo prav ustvarjalci vsebin. In kakršnekoli pohvale ter dobra mnenja. Uporabniki brez težav verjamemo vsem kritikam, ki jih na spletu “izrečejo” vplivneži, pri pohvalah se pa vsakič znova sprašujemo, na koliko evrskih bankovcih so priplule.

Nekaj strokovnjakom z različnih koncev vplivnostnega marketinga (DMS, SOZ, agencije, oglaševalci, vplivneži) sem zastavila vprašanja:
– Ali mislite, da bi se morale plačane objave (ne glede na to, ali gre za denar ali produkt) kakorkoli označevati?
– Komu ali čemu bi koristilo/škodovalo, če bi se?
– Kako se vi lotevate te prakse?

 

Povzetek odgovorov je:

– Označevanje ni potrebno: 1 glas

– Označevanje je potrebno: 10 glasov

– Označevanje da, a pod določenimi pogoji: 5 glasov

 

DRUŠTVO ZA MARKETING SLOVENIJE

 

 Špela Žorž, podpredsednica upravnega odbora Društva za marketing Slovenije in direktorica agencije Grey Ljubljana

Vplivneži so tisti posamezniki, ki so si v družbenih medijih ustvarili (bolj ali manj) obsežno občinstvo, med katerim uživajo določeno stopnjo zaupanja kot strokovnjaki na določenem področju.
Ugled in vpliv ter številne sledilce so si torej pridobili s svojimi objavami, ki so bile zanimive in relevantne za širši krog ljudi. Njihov glavni adut so njihovi sledilci – več kot jih ima, več je vreden v očeh potencialnega oglaševalca.
Sodelovanje med vplivnežem in oglaševalcem je vedno dvosmerno – oglaševalec uporabi vplivneževo bazo sledilcev in s tem povečuje doseg (in kredibilnost) svoje blagovne znamke, vplivnež pa s tem pridobi določeno finančno podporo.
Na ta način v njunem sodelovanju pravzaprav zelo močno deluje samoregulativa – v primeru, ko bo vplivnež začel v sodelovanju z določeno blagovno znamko objavljati preveč skomercializirane vsebine, ki bodo očitno favorizirale eno blagovno znamko in negirale ostale, bodo njegovi sledilci to zaznali. Posledično bo med njimi izgubil kredibilnost in vpliv ter na daljši rok tudi del baze svojih sledilcev. Tega pa seveda noče, saj so sledilci njegov največji adut.
Zato mora vplivnež previdno izbirati teme in ostati v mejah kredibilnosti in zaupanja. Prisiljen je torej v močno samocenzuro, če želi ohraniti svoj status močnega in kredibilnega vplivneža, ki mu ljudje verjamejo.
Iz tega sledi, da označevanje tovrstnih sodelovanj po mojem mnenju ni potrebno, saj resno računam na to, da bodo imeli vplivneži dovolj integritete in zdrave kmečke pameti, da se ne bodo na hitro »prodali« eni blagovni znamki in s tem uničili vsega, kar so v preteklih letih trudoma zgradili.

 

SLOVENSKA OGLAŠEVALSKA ZBORNICA

 

Tomaž Drozg, predsednik UO SOZ, predsednik Slovenskega združenja za medije, predsednik uprave Adriamedie

Vsaka plačana objava bi morala seveda biti označena kot takšna, ne glede na to, kje je objavljena in kateri medij ali orodje je bilo pri tem uporabljeno. To velja seveda tudi za družbena omrežja, bloge, vloge in katerekoli druge platforme. Pravzaprav ne vidim pravega razloga, da bi to komu škodovalo, če bi bila pravila seveda enaka za vse, urejena z zakonom in etičnimi kodeksi. Žal je situacija, vsaj v Sloveniji, ravno obratna. Nimamo niti funkcionalnega medijskega zakona, ki ga “sprejemamo” že nekaj vlad zapored, in trenutno nismo še niti v fazi resnega predloga in zanesljivo bodo prej nove volitve, nova vlada in nov kulturni minister, kot bomo dobili razumen medijski zakon. Šele pred dobrim mesecem smo končno dobili direktorico direktorata za medije, medijskega inšpektorja trenutno nimamo, nadomestek je popolnoma nefunkcionalen, ostali organi nadzora pa z izjemo Častnega razsodišča pri SOZ, ki se pa dobesedno utaplja v čedalje več dela, enostavno ne delujejo. Poenostavljeno rečeno, imamo popoln kaos in v prevladi interesne skupine, ki jim kaos očitno odgovarja. Sicer pa mislim, da je bližnjica do rešitve preskok v etiki in morali tistih, ki oglaševanje in (ne)objave naročajo in plačujejo. Do tja je pa očitno se zelo daleč, saj smo trenutno še v predpotopni razvojni fazi, kjer tudi (napol) “državna podjetja” nekaterim blogerjem plačujejo ogromne zneske, da o njih ne pišejo, kar je nekajkrat huje kot neoznačevanje plačanih objav. Od tod do transparentnega označevanja (plačanih) vseh objav smo torej oddaljeni svetlobna leta.

 

AGENCIJE

 

Julija Somrak, Renderspace, strateginja vsebinskega marketinga

Nisem prepričana, če nisem to poletje večkrat slišala za vplivneže kot pa hit Despacito. Sem edina, ki misli, da gre bolj za novo besedno brenčečnico kot popolnoma novo vsebino?
Bi morale biti tovrstne plačane objave označene? Prej bi rekla, da mora biti v komunikaciji jasno, da gre za dogovor med blagovno znamko in vplivneži (torej, da se pri meni ni po naključju znašlo 100 ploščic veganske čokolade, ampak sem jih dobila v okušanje, moje mnenje pa bo iskreno kot kulinarični lakmusov papir). V takšnem primeru bi kot konzumerka vsebine sklepala, da gre za relevantno oceno, ki ne manjša kredibilnosti na nobeni strani.
Zato svojim naročnikom svetujem, naj vplivne sodelavce iščejo glede na svoje sporočilo in ne (zgolj) po »influencarski« numerologiji (število všečkov itd.). Pogosto so to »influencers to be«.

 

 

Maša Butara, Luna TBWA, strokovnjakinja za digitalno komuniciranje

V tujini se podjetja in vplivneži že dlje časa srečujejo s problematiko razlikovanja med plačanimi in neplačanimi objavami, tako da je razumljivo, da sta transparentnost in zakonska ureditev boljši. Redno uporabljena oznaka #ad ne škoduje nikomur, še vedno je namreč pri uporabi družbenih omrežjih nadvse pomembna avtentičnost. Sledilci vplivnežu in njegovemu mnenju zaupajo, tudi če je objava plačana, tako da za samo znamko/podjetje to ne predstavlja težave ali celo izgube.
Netransparentnosti se dobro zavedajo tudi pri Instagramu, saj so v novi različici aplikacije (avgust 2017) že dodali informacije o plačanih objavah, ki naj bi jih dosledno uporabljali vsi vplivneži – tudi pri objavi zgodb (t. i. Stories). Upam, da bodo funkcijo pri nas redno uporabljali, saj oznaka plačane objave poleg transparentnosti prinaša tudi izboljšano analitiko in s tem korist za oba – naročnika in vplivneža.

 

 

Nina Kožar, Virtua PR, svetovalka za digitalno komuniciranje, ustanoviteljica FB skupine Knjigobežnice

Pravila, ki veljajo za klasične medije, bi morala veljati tudi za ustvarjalce vsebin v družbenih medijih. Uporabnik vsebine je namreč na koncu vedno človek, ki mu mora biti povsem jasno, ali bere oglas ali samoiniciativno pohvalo. Sama imam sicer kar nekaj pomislekov glede plačevanja objav, saj menim, da je učinek na krog bralcev veliko boljši, če avtor pokaže iskreno navdušenje nad izdelkom oziroma storitvijo.
Vedno moramo gledati na korist končnih uporabnikov vsebin, lahko jim rečemo bralci ali sledilci. Za oglaševalca in avtorja se na kratek rok zdi, da jima neoznačeno oglaševanje sicer bolj koristi, na dolgi rok pa predvsem avtor lahko izgubi svojo kredibilnost. Označevanje je sicer lahko kakršnakoli omemba, da je avtor za svojo objavo plačan.
Sama sem javnost, s katero komuniciram, že nekajkrat seznanila, da sodelujem z različnimi založniki, ki mi pošljejo svoje knjige v branje in oceno.
Naročnikom bi svetovala predvsem to, naj zelo jasno predstavijo, zakaj avtorjem podarjajo izdelke. Velikokrat se mi je že zgodilo, da mi je na vrata pozvonil poštar in mi prinesel izdelek, ki so mi ga poslali oglaševalci, ne da bi se o tem dogovorili z menoj in ne da bi mi pojasnili, kaj sploh oglašujejo. Avtorje vsebin v družbenih medijih naj obravnavajo enako kot novinarje.

 

Foto: Bojan Šverko
Foto: Bojan Šverko

Nina Tomažin Bolcar, Propiar, direktorica & partnerka

Objave, ki so plačane, morajo biti tako tudi označene, sicer so zavajajoče. Sicer sem vedno mislila, da ljudje znajo prepoznati prikrito oglaševanje, vendar sem že na svoji testni skupini – svojih starših – ugotovila, da (z leti čedalje bolj) verjamejo vsemu, enako pa je tudi pri nekaterih drugih (občutljivih) skupinah. Pri plačanih objavah dejansko nekoga plačaš, da o tebi pove nekaj lepega (kar nujno ne pomeni, da tudi si tisto nekaj lepega), medtem ko pri publiciteti (neplačanih objavah) in WOM ljudi prepričaš s svojo pojavnostjo, argumenti, odnosom in dejanji, tako da potem oni pišejo/govorijo o tem, kako krasen si. Različni izdelki oz. storitve zahtevajo različne pristope komuniciranja – odvisno od njihovih lastnosti priporočam različne kombinacije obeh, plačanih in neplačanih oblik objav.

 

 

OGLAŠEVALCI

 

Foto: Sami Rahim

Ana Praprotnik, Sava Turizem

V današnjem svetu, kjer lahko vsak, ki ima dostop do spleta, postane celebrity ali pa influencer, je prišlo do ene takšne kaosne situacije, kjer še ni jasne ločnice med plačano in neplačano vsebino. To področje vsekakor zahteva neko sistematizacijo, ki pa mora biti v korist tako marketingašem kot potrošnikom.
Verjamem, da kakovostna vsebina, ki sporoča dodano vrednost za potrošnika, in neko specifično znanje ustvarjata kredibilnost, ta pa s sabo prinese zaupanje, zaupanje vodi v nakup in zvestobo … In to je tisto, kar je največja vrednost influencerjev. To je tako imenovani »word of mouth«, ki mu velika večina potrošnikov bolj zaupa kot oglaševanju. Dokler vsebine influencerjev niso označene kot plačano oglaševanje, ima ta WOM seveda največji učinek. Predvsem, ker menim, da velika večina potrošnikov še ne zaznava, kdo so influencerji in kdo ne.
Zagotovo se bodo skozi čas uveljavila pravila tudi na tem področju, je pa to področje relativno novo, se še postavlja in skupaj s tem tudi pravila. Prvi koraki so bili narejeni s strani Facebooka in Instagrama, ki omogočata označevanje objav s tagganjem partnerjev oz. “Paid partnership with”, v zameno pa dobijo podjetja dostop do Insights, ki jim omogočajo merjenje učinka njihovih vsebin ali celo dodaten reach. To so koristi za podjetja. Slaba stran je pa seveda šibkejši WOM med potrošniki, ki pa bo še vseeno bolj kredibilen kot plačano oglaševanje pod pogojem, da je influencer relevanten, kredibilen, ekskluziven in zaupanja vreden.
Ureditev tega stanja pa je v veliko korist potrošnika, saj bo tako lahko ločil med visoko kredibilno, kredibilno in manj kredibilno vsebino. In kako je že? Kredibilnost je zgrajena na res kakovostni vsebini in to ustvarja zaupanje in posledično zvestejše potrošnike.
V Sava Hotels & Resorts se trenutno dogovarjamo individualno z vsakim influencerjem o tem, ali bo objava označena in kako bo označena. Zagotovo gremo pa v smer označevanja, trenutno sicer bolj na mehak način, kot je: »Ta objava je nastala v sodelovanju s Sava Hotels & Resorts.«

 

Petra Slanič, samostojna svetovalka za digitalni marketing

Tudi za oglaševanje na zasebnih profilih bi moral veljati Slovenski oglaševalski kodeks, nenazadnje so tudi ti profili (družbeni) mediji. Le tako so lahko ‘vplivneži’ kredibilni in zaupanja vredni, če svojim sledilcem ne lažejo, ampak so do njih popolnoma iskreni. Pri podarjenih storitvah/izdelkih se mi zdi ključno, da avtorji v objavah povedo, da so jih dobili oz. so bili povabljeni k sodelovanju.

Ljudje, ki niso iz marketinške stroke, ne razumejo niti klasičnega oglaševanja, kaj šele oglaševanje v družbenih medijih. Vsekakor bi koristilo vsem bralcem, če bi vedeli, da je neka znamka plačala za objavo, saj bi tako objavo obravnavali bolj kritično kot spontano mnenje avtorja. Škodovalo pa bi verjetno taisti znamki, saj naivni ljudje verjamejo, da nek človek promovira nek izdelek/storitev, ker je njemu všeč, ne pa zato, ker je za to plačan, in neoznačene objave sprejemajo kot bolj kredibilne.
Preprosto ‒ tudi v tradicionalnih medijih drugače konzumiramo (kredibilne) novinarske objave in (plačane) oglase.
Jaz sama javno povem, da sem na nek dogodek povabljena (v primeru brezplačne kotizacije) ali da sem prejela darilo od xy podjetja. Plačila za objave mi pa žal še nihče ni ponudil.
Poudarila bi rada, da ni kar vsak človek, ki ima veliko sledilcev v družbenih medijih, vplivnež. Za to, da nekdo postane vplivnež na nekem področju, mora imeti dobro podlago (izobrazbo, izkušnje, reference), kredibilnost in afiniteto do znamke, s katero vzpostavlja poslovni odnos. Oglaševalcem, ki se odločajo za sodelovanje z ljudmi, polagam na srce, naj opravijo svojo domačo nalogo: dobro preverijo te ljudi, njihove objave, reference, sledilce, doseg … in se šele nato odločijo za povabilo k sodelovanju. Če tega zaradi omejenega poznavanja digitalnih medijev niso sposobni narediti sami, naj najamejo strokovnjaka za (digitalni) marketing. Zagotovo jim bo prihranil veliko denarja, ki bi ga sicer lahko vrgli skozi okno.

 

Foto: Sami Rahin

Urška Desnica, Deichmann

Označevanje plačanih objav je način, kako povsem transparentno v vlogi podjetja ali vplivneža nastopiti v odnosu do sledilca. A podjetja smo začela sodelovati z vplivneži prav zato, ker opažamo, da njihovo mnenje potrošniki višje vrednotijo, kot pa zaupajo številnim oglasom. Pri podjetju Deichmann Slovenija njihovih objav ne označujemo kot plačanih, saj menimo, da bi na ta način izgubili določeno mero avtentičnosti. V primeru sprememb na tem področju bomo vsekakor spoštovali tako zakonodajo kot tudi morebitne kodekse ali smernice dobrih praks, do takrat pa si želimo in smo pripravljeni podpreti tiste »pristne« ambasadorje, ki verjamejo v blagovno znamko in o njej na svojih kanalih govorijo tudi izven plačanih oblik sodelovanja. Tam namreč ostaja njihova resnična vrednost, ki jo cenimo!

 

 

 

Valentin Bufolin, Lidl

Smo v trenutku, ko je “influencer marketing” na višku popularnosti in marketinških prijemov. Čeprav bi bilo smotrno, se zavedamo, da je take objave težko označevati. Če razmišljamo o označevanju objav, moramo najprej sistematizirati tipe takih objav. Označevanje prispevkov zgolj s “plačana objava” je lahko precej dvoumno in lahko naredi tako uporabniku kot influencerju in njegovemu partnerju precej škode. Instagram, na primer, trenutno testira oznako »paid for the brand«, kakšni so odzivi in rezultati, pa se še ne ve.
S stališča doslednega informiranja uporabnika bi označevanje lahko bilo koristno bralcem. Po drugi strani pa bi lahko škodovalo vplivnežu in njegovemu partnerju. Vplivneži vlagajo veliko truda v svoje delo in bi tako označevanje lahko prineslo slabše rezultate.
Z vplivneži radi komuniciramo predvsem osebno in se pred aktivnostjo pogovorimo o željah, možnostih in ciljih, ki jih s takim sodelovanjem želimo doseči. Sodelovanje tudi formaliziramo. V oblike objav oziroma način podajanja vsebine ne želimo preveč posegati oziroma sploh ne, saj spoštujemo njihovo osebnost in pristnost, ki jo vlivajo v svoje objave. Nenazadnje jih zaradi tega tudi spremljajo njihovi sledilci. Pomembno je, da se blagovna znamka in influencer dobro poznata, da so njune vrednote prepletene. Tako so objave verodostojne, iskrene, nosijo dodano vrednost za konzumente vsebin, na tak način tudi kanali influencerjev (blogi, profili na družbenih omrežjih) ne bodo postali oglaševalska površina, kjer se izmenjujejo blagovne znamke glede na razpoložljiva sredstva, ki jih trenutno imajo.

 

USTVARJALCI VSEBIN – VPLIVNEŽI

 

Foto: Nataša Kralj

Alenka Košir, V formi z Alenko Košir

Glede na to, da imajo objave na družbenih omrežjih čedalje večji vpliv, bi bilo označevanje vsekakor smiselno. Sama s tem ne bi imela težav, ker brez težav povem, s katerimi podjetji sodelujem tudi poslovno.
Označevanje bi vsekakor koristilo uporabniku. Nisem prepričana, če bi lahko rekla, da bi razkritje plačanih objav res zelo »škodovalo« podjetjem oz. vplivnežem. Vsaj zase ne morem reči tega, ker se ne odločam za sodelovanja, če sama ne verjamem v produkt.
Glede na to, da sama nimam neke izobrazbe s tega področja in da za mano ne stojijo številne agencije, dejansko objavljam to, kar sem. Z leti sem se naučila/ugotovila, kaj imajo ljudje radi in česa ne, kaj radi berejo in česa ne, kaj radi gledajo in česa ne, pa kljub vsemu ne bom šla v objavo samo zato, da dobim lajk. Zelo preprosto. Ne spuščam se v kratkoročna sodelovanja in zelo veliko prošenj za sodelovanje zavrnem.

 

 

Neva Boškin, vlogerka

Mislim, da bi bilo označevanje potrebno. Meni osebno je zelo pomembno, da moji sledilci in sledilke vedo, kdaj je objava plačana in kdaj sem določen izdelek ali storitev prejela zastonj, za promocijo. Sicer točno vedo, da je moje mnenje vedno iskreno, pa čeprav je objava plačana, pa vendar se mi še vedno zdi pomembno, da vedo vse podrobnosti o samem videu, tudi to, da je objava plačana.
Označevanje bi koristilo nam, ker si tako pridobimo več zaupanja s strani sledilcev, škodilo pa mogoče podjetju, ker bi mogoče vseeno eden izmed sledilcev bil v dvomu in mogoče zaradi tega izdelka ne kupil ali v bodoče ne bi uporabljal njihovih storitev.
V svojih objavah povem, da je objava plačana, ali v videu ali v informacijah pod videom. Priporočila pa bi, da se za raznorazna sodelovanja odločite le, kadar za izdelkom ali podjetjem popolnoma stojite.

 

 

Nina Kogej, Nina potuje, blogerka

Težko rečem da ali ne, saj je po moje to odvisno tudi od same objave ali morda vplivneža. Je pa res, da se velikokrat v takšnih objavah spodaj uporabi nekakšen stavek, da je storitev/produkt sicer priskrbel XY, a je mnenje v celoti lastno, brez vpliva naročnika.
Mislim, da vplivneži v osnovi nočejo delovati kot reklamni pano in zato niso ravno veseli omembe, da ge za plačljivo objavo.
Midva imava v osnovi precej veliko selekcijo. Ja, lahko bi sprejela marsikateri oglas, trženje produkta, a če ne stojiva za njim, ga nočeva oglaševati. Sprejmeva tako res le to, kar poznava, kar uporabljava in s čimer sva zadovoljna. Nisva namreč ena izmed tistih, ki bi sprejeli vse za denar ‒ raje imava manj in ostajava zvesta sebi in svojemu prepričanju. Poleg tega pa nama bralci zaupajo in reklamiranje kar vsega po spisku ni niti fer do njih. Če pa je nekaj res dobro, to z veseljem izpostaviva, ne glede na to, ali dobiva za to plačilo ali ne.

 

 

Roni KordišHad, bloger

Zavedam se, da večina blogov ni vpisanih v razvid medijev, vendar bi bilo smiselno razmišljati o tem, da se uredi to “sivo področje”, ki je nastalo, odkar obstajajo blogi. Ali to pomeni, da je potrebno objave označiti, kot je to v navadi v medijih, ali pa samo pripisati, da gre za test ali plačano objavo, pa je seveda stvar pogovorov, kjer bi morali najti rešitev, ki bi bila za vse primerna.
Če je pisec bloga iskren, bo tudi sam zapisal, da gre za test, za podarjen izdelek ali plačano objavo. V bistvu ne smemo pozabiti, da bralci blogov zelo hitro ugotovijo, katere vsebine so plačane, in posledično tudi manj pozornosti namenijo takšnemu blogu. Na kratek rok mogoče gre, vendar za tiste, ki želijo dlje časa vztrajati v tem “poslu”, stvar ni tako preprosta. Zelo hitro lahko izgubiš svojo kredibilnost, ki je ne moreš kar tako povrniti.
Če bi imeli označbe sponzoriranih blogov, bi verjetno kaj kmalu bralci ugotovili, da je veliko objav plačanih. In v tem primeru bi izgubili zaupanje tudi v pisca ‒ saj večina “influencerjev” to počne točno na takšen način. Vendar niso “problematične” zgolj objave na blogih, ampak tudi objave na drugih komunikacijskih kanalih, ki so več ali manj v zadnjem času postale plačane.
Sam zelo redko sprejmem izdelke, za katere so mi pripravljeni plačati za recenzijo. In če jih sprejmem, potem gredo v posebno kategorijo, kjer to v objavi tudi omenim. Po drugi strani pa testiram veliko stvari, ki jih kupim sam in za katere ne dobim materialnega nadomestila. Ali bi morali tudi takšne stvari označiti? To pa je že resnejše vprašanje.

 

 

Simon Šketa, bloger in strokovnjak za digitalni marketing

Menim, da je nujno urediti pravila igre pri partnerskih vsebinah, ki jih predstavljajo vplivneži. Jasno je, da ti za svoje delo potrebujejo tudi občasen prihodek. Pokriti morajo ogromno različnih stroškov, si plačevati izobraževanja, kupovati opremo in še vedno, največkrat, ne ustvarijo toliko, da bi lahko od tega imeli vsaj minimalno plačo. Vplivneži imajo največji kapital v zaupanju svojih sledilcev in ti si zaslužijo transparentnost. Kaj to pomeni? Če podjetje X sodeluje z vplivnežem, je prav, da slednji tega ne skriva. Ta podatek javnosti omogoči, da informacije vplivneža bolj kritično presoja. Vplivnež s tem ohrani kredibilnost, obenem pa je motiviran, da še odločneje zagovarja svoje osebne poglede tudi pri komuniciranju vsebin, storitev ter izdelkov oglaševalskih partnerjev. Dober oglaševalec vplivnežu ne polaga besed v usta. Prepusti mu kreativno svobodo. Ker samo ta, skupaj s transparentnostjo in spoštovanjem do javnosti, omogoča uspešno sodelovanje obeh.

 

Tjaša Deu, vlogerka

Moje mnenje je, da bi moral bralec/sledilec/gledalec biti o tem obveščen. Tako kot v klasičnih medijih tudi v blogih, vlogih in podobno. Princip je isti. Lahko gre za čisto preprost stavek: “Hvala znamki A, da je omogočila ta prispevek.”
Po mojem mnenju označevanje ne bi škodovalo nikomur. Z javno objavo, ali je bil nek izdelek poslan oz. gre za sponzorirano objavo, si sam vplivnež gradi zaupanje pri svojih sledilcih. Če zna ta izdelek/storitev dobro umestiti v svojo vsebino, tudi sledilci ne bodo dobili občutka, da gledajo neko “reklamo”, ampak da je to enakovreden del vplivneževe vsebine, za katero je bila ta oseba nekako kompenzirana.
Ker jaz večinoma ustvarjam na YouTubu, moram delati po njihovih pravilih. V vsakem videu mora biti verbalno nakazano, da je bil izdelek poslan oziroma da gre za sponzorirano objavo, ali pa mora to prikazati napis v videu. Poleg tega mora tudi v opisu jasno pisati, da gre za sponzorirano objavo. Poleg tega je v samih nastavitvah videa potrebno odkljukati, da gre za sponzorski video, saj nekateri YouTubovi oglaševalci ne želijo oglaševati na takih videih. Svojim kolegom bi priporočila, naj bodo pri objavi sponzoriranih prispevkov iskreni s svojimi sledilci in kar se da kreativni z vsebino videa. Naj bo sponzoriran video vsaj tako kvaliteten kot tvoji ostali material, če ne celo boljši!

07. 11. 2017

0 responses on "#ad (Ne)transparentnost vplivnostnega marketinga"

Leave a Message

GEA College, Dunajska 156, 1000 Ljubljana

E-pošta: infodesk@gea-college.si

Telefon: +386 1 5881 325

SPREMLJAJTE NAS TUDI NA:

top
© 2022 GEA College  - Izdelava in vzdrževanje: Izdelava spletnih strani, Optimizacija spletnih strani, Vzdrževanje spletne strani